Svet iz besed

	Prežihov Voranc Prvo pismo
	Na začetku 20. stoletja, v katerem se odvija dogajanje odlomka, slovenščina ni bila uradni jezik in so jo na marsikaterem delu sedanjega ozemlja Slovenije poskušali povsem izriniti iz javnega življenja. Ko gre pisateljev brat iz koroške vasice Kotlje v šolo v Celovec in mu njegova družina družno piše, se jim zatakne pri zadnji besedi bratovega naslova. Katera beseda je to, pa si preberi v berilu na strani 136. Preberi še: Prežihov Voranc: Doberdob Prežihov Voranc: Potolčeni Kramoh

	Poslušaj odlomek, ki ga bere igralec Robert Waltl. Zvočni zapis je v MP3 formatu. Zaradi dolžine datoteke utegne prenos trajati nekaj minut. Poslušaj: Prvo pismo (interpretacija)
	Katerih ducat (dvanajst) najlepših slovenskih besed bi naučil otroke iz tujine? Vpiši jih v spodnji obrazec ali pošlji na elektronski naslov svetizbesed@rokus-klett.si. Tvoj prispevek bomo objavili na tej strani berila.

	Za sodelovanje in objavo tvojega dela potrebujemo Dovoljenje za sodelovanje, ki ga najdeš tukaj (PDF obrazec). Nisi prijavljen! Da boš lahko poslal svoje prispevke, se prijavi z uporabniškim imenom in geslom v spodnjem obrazcu. Če uporabniškega imena in gesla še nimaš se najprej registriraj.

	Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:

	Si pozabil/a geslo?

O avtorju

Prežihov Voranc, s pravim imenom Lovro Kuhar, se je rodil leta 1893 v Kotljah na Koroškem, kjer je tudi končal osnovno šolo. Zaradi pobega iz avstrijske vojske je bil zaprt v Italiji. Po 1. svetovni vojni je bil zaposlen kot delavec in uradnik v jeklarni ter javno in politično deloval. Del časa je preživel v taborišču. Po drugi svetovni se je vrnil na Koroško. Pisal je za odrasle, otroke in mladino. Najbolj znana dela za odrasle so Doberdob (1940), Požganica (1939), Boj na požiralniku (1935), Jamnica (1945), Samorastniki (1940), Od Kotelj do Belih Vod (1945). Za otroke pa je napisal Solzice, zgodbe Čez goro k očetu, Prvi maj, Levi devžej, Tisoč in en dan in druge.

Prvo pismo

O avtorju