 |
Oton Župančič
Žebljarska |
 |
 Nekaj let pred prvo svetovno vojno je Oton Župančič v Kamni Gorici pri Kropi obiskal kovačnice, kjer so kovali žeblje. Obisk ga je dodobra pretresel in kmalu po tem je napisal pesem Žebljarska. V berilu jo najdeš na strani 129.
O njenem nastanku je prijatelju, prav tako pesniku, Janku Glaserju, pripovedoval tole: "Izmučeni obrazi, upali od mnogega dela in slabega življenja - zunaj pa so cvetele zlatice. Ko sem odšel, sem še dolgo povsod videl žeblje, pa rumene cvetice, najbolj pa me je preganjal ritem. Nazadnje se je pesem ulila, da sem komaj dohajal s pisanjem."
|
|
|
 |
Poslušaj pesem v interpretaciji igralke Nine Skrbinšek.
Zvočni zapis je v MP3 formatu. Zaradi dolžine datoteke utegne prenos trajati nekaj minut.
Poslušaj:
Žebljarska (interpretacija)
|
|
|
| |
Si pozabil/a geslo?
|
|
 |
O avtorju
Oton Župančič (1878-1949), slovenski pesnik, dramatik, kritik in prevajalec, rojen na Vinici v Beli krajini, je študiral zgodovino in zemljepis na Dunaju. Že zelo zgodaj se je seznanil z našimi predstavniki moderne, ki jo je skupaj z njimi odločilno sooblikoval.
Njegovo delo obsega pesniške zbirke Čaša opojnosti (1899), Čez plan (1904), Samogovori (1908), V zarje Vidove (1920), Zimzelen pod snegom (1945), drame (znana je zlasti tragedija Veronika Deseniška, 1924), kritike (znamenit je esej Ritem in metrum).
Zelo znane so tudi njegove pesmi in uganke za otroke. Izšle so v zbirkah Pisanice (1900), Lahkih nog naokrog (1913), Sto ugank (1915), Ciciban in še kaj (1915); pozneje so mnogokrat izšle pod naslovom Mehurčki. Čeprav so stare že celo stoletje, s svojo nenasilno didaktičnostjo, humorjem in zvočnostjo še danes delujejo sveže in moderno. |
