Hafis

Ko se nekoč bo moje srce

Ko se nekoč bo moje srceSrce je ena izmed besed, ki je v književnosti zelo pogosto omenjena. Poleg tega da je srce votel mišični organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah in udari približno 70-krat na minuto, je tudi eden izmed najpogostejših simbolov v književnosti. Tudi kratka in občutena ljubezenska pesem na strani 146 govori o srcu.



Kratko pesem lahko tudi poslušaš, in sicer v interpretaciji igralca Roberta Waltla.

Zvočni zapis je v MP3 formatu. Zaradi dolžine datoteke utegne prenos trajati nekaj minut.

Poslušaj: Ko se nekoč bo moje srce (interpretacija)


Recitiraj pesem Ko se nekoč bo moje srce - glasno, tiho, hitro, počasi in najboljšo recitacijo posnemi.

Pošlji jo na naslov Svet iz besed, Založba Rokus, Stegne 9b, 1000 Ljubljana (za rubriko Ko se nekoč bo moje srce). Lahko pa nam jo pošlješ v elektronski obliki preko spodnjega obrazca ali na naslov svetizbesed@rokus-klett.si.

Recitacije bomo objavili, da jih bodo lahko poslušali tudi drugi obiskovalci te spletne strani.
  
  Za sodelovanje in objavo tvojega dela potrebujemo Dovoljenje za sodelovanje, ki ga najdeš tukaj (PDF obrazec).

Nisi prijavljen!
Da boš lahko poslal svoje prispevke, se prijavi z uporabniškim imenom in geslom v spodnjem obrazcu. Če uporabniškega imena in gesla še nimaš se najprej registriraj.



 

Prijava

Uporabniško ime:
Geslo:
 
  Si pozabil/a geslo?

O avtorju


Hafis (1320-1389) je umetniško ime Šems al Din Muhameda, ki v arabščini pomeni "tistega, ki zna Koran na pamet". Rodil se je v Širazu v Perziji. Kot teolog (duhovnik) je govoril o strpnosti, kot pesnik je napisal čez 700 pesmi, ki jih je zbral v pesniški zbirki "divan". Hafisove pesmi so velik dosežek perzijske (sedaj iranske) poezije in jih zna iransko ljudstvo na pamet. Opevajo vino, ljubezen, življenje in zasmehujejo svetohlinstvo.