Svet iz besed

	Ela Peroci Stara hiša št. 3
	V mestnem uradu so se odločili, da je mesto treba prenoviti in zato podreti številne stare hiše, tudi staro hišo št. 3 v Rumeni ulici. Otroci so to izvedeli in jo šli pogledat. Hiša je bila zapuščena, v njej so našli le belo mačko. Takrat pa je pripeljal kamion, na katerem so bili delavci, ki so imeli nalogo podreti hišo. A to se ni zgodilo. Na oknih so namreč zagledali otroke. Kako so otroci poskrbeli za staro hišo, preberi v berilu na strani 90.

	Poslušaj odlomek, kako so si otroci v zapuščeni stari hiši čisto po svoje uredili stanovanje in vrt. Zvočni zapis je v MP3 formatu. Zaradi dolžine datoteke utegne prenos trajati nekaj minut. Poslušaj: Stara hiša št. 3 (interpretacija)
	Kako bi ti poskrbel za staro hišo v vaši ulici? Napiši domišljijsko zgodbo o zanimivi soboti, ki si jo preživel v stari hiši. Vpiši jo v spodnji obrazec ali pošlji na elektronski naslov svetizbesed@rokus-klett.si. Zgodbe bomo sproti objavljali na tej strani.

	Za sodelovanje in objavo tvojega dela potrebujemo Dovoljenje za sodelovanje, ki ga najdeš tukaj (PDF obrazec). Nisi prijavljen! Da boš lahko poslal svoje prispevke, se prijavi z uporabniškim imenom in geslom v spodnjem obrazcu. Če uporabniškega imena in gesla še nimaš se najprej registriraj.

	Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:

	Si pozabil/a geslo?

O avtorju

Ela Peroci (1922–2001), slovenska pisateljica, učiteljica, novinarka in urednica, je napisala številna dela za otroke in mladino. Predvsem se je uveljavila s kratkimi in raznovrstnimi sodobnimi mestnimi pravljicami, med katerimi sta najbolj znani Moj dežnik je lahko balon (1955) in Muca Copatarica (1957), od preostalih pa velja omeniti še Staro hišo št. 3 (1973), Modrega zajca (1975) in Reci sonce, reci luna (1979). Za svoje delo je bila večkrat nagrajena; tako je dobila Levstikovo nagrado, umestili pa so jo tudi na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost.

Stara hiša št. 3

O avtorju